Študentska leta veljajo za enega najbolj stresnih časov v človekovem življenju. Potrebno se je prilagoditi novim socialnim razmeram z malo nadzora ali strukture, osvojiti nov način dela ter ugotoviti kako v prihodnje. Novo socialno okolje ustvarja tudi pritisk za sklepanje prijateljstev in vzpostavljanje smiselnih odnosov. Poleg tega se številnim študentom daje več odgovornosti za lastne finance. Vsa ta nova pričakovanja, v kombinaciji s študentovim iskanjem identitete in samostojnosti, ustvarjajo neverjetno veliko pritiska in stresa (El-Ghoroury, Galper, Sawaqdeh in Bufka, 2012).

Stres je sestavni del življenja vseh bitij in ima pomembno vlogo pri preživetju. Kljub temu pa lahko stres negativno vpliva na naše fizično in duševno zdravje. Zanimivo je, da ni pomembno število stresnih situacij, ki smo jim izpostavljeni, niti količina stresa, ki ga moramo prenesti. Pomembnejša sta naša percepcija in subjektivna interpretacija stresorja in kako na slednjo reagiramo. Vsi ljudje torej ne reagirajo enako, ko so soočeni s stresnimi situacijami. Razlike v sposobnosti obvladovanja stresa lahko pripišemo stresni toleranci. Naravne razlike v psiholoških in bioloških lastnostih med posamezniki omogočajo, da nekateri pod pritiskom dobro funkcionirajo, drugi pa ne. Vprašanje je, kako se nekateri na videz lahko spopadejo z velikimi količinami stresa, medtem ko se drugi spopadajo z veliko manj (El-Ghoroury idr., 2012).

Na stresno toleranco lahko vplivajo številne stvari, med drugim genetika, življenjske navade in strategije obvladovanja. Rezultati raziskovalnih raziskav so pokazali, da je dejavnik, ki je najbolj povezan z visoko stresno toleranco, močno socialno omrežje, ki ga mnogi mladi študentje izgubijo ob prehodu na fakulteto. Pomembno pa je tudi obvladovanje, ki se nanaša na strategije, katere uporablja posameznik za ublažitev vpliva stresorjev in osebnih težav. Strategije usmerjene na prilagajanje naj bi bile zaščitni dejavnik, medtem ko naj bi bile strategije osredotočene na izogibanje povezane s slabšim duševnim zdravjem (Skeffington, Rees, Mazzucchelli in Kane, 2016).

• Neuspešne strategije obvladovanja: samodistrakcija, zanikanje, ventiliranje, uživanje psihoaktivnih snovi, premostitveno vedenje in samoobtoževanje.

• Uspešne strategije obvladovanja: aktivno obvladovanje, načrtovanje, pozitivno preoblikovanje, sprejemanje, humor, religija, čustvena in instrumentalna podpora.

Na spodnji povezavi lahko preveriš kakšne strategije obvladovanja stresa so značilne zate: https://www.psychologytoday.com/intl/tests/career/coping-stress-management-skills-test