PET MITOV O SVETOVANJU

Psihološko svetovanje je splošna praksa ter ena izmed vej v psihologiji. Osredotoča se na to, kako ljudje funkcioniramo intrepersonalno in intrapersonalno. Na žalost pa se svetovanja drži mnogo mitov. V tem članku vam predstavljamo 5 mitov ter njihove resnice.

PRVI MIT: svetovanje = psihoterapija.

Svetovanje in psihoterapijo ne moremo enačiti, saj ne gre za enako storitev. Svetovanje je ciljno usmerjen proces, pri katerem svetovalec svetovancu pomaga pri predelovanju življenjskih težav in stisk, pri postavljanju ciljev, prav tako pa ga spodbuja pri procesu doseganja teh ciljev. Namen svetovanja je tako izboljšanje posameznikovega funkcioniranja. Pri psihoterapiji pa gre za daljši, bolj poglobljen proces spreminjanja osebnostne strukture obravnavanca, lajšanje ali odpravljanje raznih simptomov duševnih motenj ter pomoč pri kompleksnejših psihičnih težavah zaradi katerih je posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje oteženo (Pečjak in Košir, 2017).

Davis, Corrin-Pendry in Savill (2008) so ugotovili, da so udeleženci svetovanja poročali o bistveno nižjih stopnjah psihološke stiske takoj po svetovanju, koristi svetovanja pa so se ohranile tudi po ponovni oceni 30 mesecev po končanem svetovanju. Poleg zmanjšanja simptomov po svetovanju je bilo v 12 mesecih po tem opaziti tudi znatno zmanjšanje obiskov zdravnikov splošne medicine. Østergårda,  Fengerb in Hougaarda (2017) so ugotovili, da so najbolj učinkovita individualna svetovanja. Seveda pa svetovanje ni enako uspešno za vse ljudi Perren, Godfrey in Rowland (2009) navajajo, da je za zagotavljanje dolgoročne koristi svetovanja ključno aktivno vključevanje ljudi v proces svetovanja, da si sami prizadevajo za doseganje lastnih rešitev ter pridobivanje spretnosti in veščin, ki jim lahko pomagajo pri spoprijemanju s težavami tudi po koncu svetovanja.

TRETJI MIT: Pogovor z družinskimi člani ali prijatelji je lahko tako učinkovit kot psihološko svetovanje.

Socialna podpora, predvsem s strani družine in prijateljev, je seveda izjemno pomembna, ko posameznik preživlja težke trenutke. Toda psihološki svetovalec lahko ponudi več kot pogovor. Psihologi v svetovanju imajo za sabo več let specializiranega izobraževanja, utrjevanja znanja in izkušenj, kar jih dela za eksperte v razumevanju in soočanju s kompleksnimi težavami, s katerimi se posameznik v življenju lahko sreča. Metode, ki jih psiholog med svetovanjem uporablja, izhajajo iz več desetletnih raziskav in temeljijo na znanstvenih pristopih, za katere je bilo ugotovljeno, da so učinkoviti. Prav tako psihologi posameznikovo vedenje ali mišljenje lahko prepoznajo bolj objektivno kot njegovi bližnji. Poleg tega je svetovanec lahko pri svetovanju popolnoma iskren in svetovalcu zaupa delikatne informacije, kar je pri pogovoru s prijatelji ali družinskimi člani včasih težko. Poklicna etika namreč od psihologa zahteva zaupnost podatkov, razen v izjemnih primerih, s čimer pa je svetovanec predhodno seznanjen (Tartakovsky, 2018).

Svetovanja se veliko oseb udeleži pod napačnim prepričanjem, da bo svetovalec rešil vse njihove probleme. Realnost pa je takšna, da še najbolj usposobljen in kompetenten svetovalec ne more namesto nas rešiti naših težav. Prav tako niso tu, da nam daje napotke kako naj živimo svoje življenje. Nameni svetovanja so različni in svetovanec je tisti, ki določi v kateri smeri bo svetovalni proces potekal ter koliko informacij o sebi je pripravljen razkriti. Svetovalec pa nas pri tem usmerja. Lahko nam pomaga pri iskanju rešitve našega problema. S pomočjo svetovanja lahko lažje sprejmemo situacijo, ki se je na de več spremeniti. Pogovor s svetovalcem nam pomaga, da vidimo situacijo iz drugačne perspektive. Svetovanja se lahko udeležimo tudi zato, da prevzamemo nadzor nad lastnim življenjem, si postavimo dosegljive cilje ali razvijemo učinkovite strategije za reševanje problemov. Včasih pa potrebujemo samo pogovor z nekom brez moraliziranja in obsojanja (Pečjak in Košir, 2017).

PETI MIT: Svetovanje je le za ljudi z duševnimi motnjami.

Svetovanje obravnava čustvena, socialna, delovna, šolska in fizična vprašanja, ki jih imajo lahko ljudje v različnih fazah svojega življenja, osredotoča se na tipične življenjske stiske in težja vprašanja, s katerimi se ljudje lahko spopadajo kot posamezniki in kot del družin, skupin in organizacije. Svetovalni psihologi pomagajo ljudem, ki imajo težave s fizičnim, čustvenim in duševnim zdravjem, izboljšati počutje, ublažiti občutke stiske in rešiti krize. To pomeni, da so namenjene ljudem z duševnimi motnjami, pa tudi ljudem, ki se spopadajo z drugimi težavami (npr. težave v šoli ali na delovnem mestu, težave v partnerskem ali prijateljskem odnosu, spopadanje s stresom, žalovanje, razvoj identitete, pomoč pri odločanju, itd.) (APA, 2019).

Literatura:

APA. (2019). Counseling Psychology. Pridobljeno s https://www.apa.org/ed/graduate/specialize/counseling

Davis, D. Corrin-Pendry, S. in Savill, M. (2008). A follow-up study of the long-term effects of counselling in a primary care counselling psychology service. Counselling and Psychotherapy Research, 8, 80–84.

Østergårda, K. O.,  Fengerb, M. in Hougaarda, E. (2017). Symptomatic distress and effectiveness of psychological treatments delivered at a nationwide student counseling service. Counselling Psychology Quarterly, 32, 150–168.

Pečjak, S. in Košir, K. (2017). Šolsko psihološko svetovanje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.

Perren, S., Godfrey, M. in Rowland, N. (2009). The long-term effects of counselling: The process and mechanisms that contribute to ongoing change from a user perspective. Counselling and Psychotherapy Research, 9, 241–249.

Tartakovsky, M. (2018). 9 Myths and Facts About Therapy. Psych Central. Pridobljeno s https://psychcentral.com/lib/9-myths-and-facts-about-therapy/